Vrste riža

Po vsem svetu je približno 10.000 različnih vrst riža. V vsaki najmanjši trgovini nam je na voljo kar nekaj različnih vrst.  Pa vemo, katera vrsta se uporablja za katero jed?

Sorta riža, ki se najpogosteje uporablja za rižote. Dolga zrna dajejo jedi eleganten videz. Po italijanski razvrstitvi rižev ta Carnaroli sodi v superfino kategorijo. 

Zaradi večje vsebnosti škroba ima rižota iz Carnaroli riža bolj kremasto teksturo. Ker pa se škrob nahaja v samem jedru zrna riža, se zrna tudi ob daljšem času kuhanja ne razkuhajo in so vedno malce al dente. 

Arborio je najbolj znana sorta italijanskega riža in je ime dobil po mestecu Arborio v padski nižini.

Zrna sorte Arborio vsebujejo veliko škroba, zato so še posebej primerna za kremaste rižote. Ker ima manj čvrsta zrna kot sorta Carnaroli, se hitreje razkuha, zato previdnost ni odveč. 

Aromatična sorta riža, ki izvira iz vznožja Himalaje. V hindujskem jeziku basmati pomeni vonj, kar le poudarja njegovo največjo značilnost - dišeč, parfumski riž. Ima ozka in dolga zrna z malo škroba, kar pomeni, da se kuhana ne zlepijo. 

Basmati riž pred uporabo dobro speremo in s tem odstranimo odvečni škrob. Za kuhanje ne potrebuje veliko vode, ga pa kuhamo v dobro zatesnjeno posodi in ne dvigujemo pokrova. Kuhanega v pokriti posodi pustimo stati približno 5 minut. 

Ta najbolj znana tajska sorta dolgozrnatega riža med kuhanjem sprošča prijeten vonj po jasminu. Kot pri večini aromatičnih rižev so tudi ta zrna zbrišena in spolirana, zato vsebujejo manj vlaknin kot rjavi riž, zato so na ugriz bolj rahli in nežni. 

Ker ima jasminov riž rahlo lepljiva zrna, je primeren tudi za uživanje s paličicami.  Čudovito se poda k azijskim jedem. 

Botanično je divji črni riž vodna trava, ki izvira iz Severne Amerike. Ima podobne lastnosti kot riž, prav tako semena, le da so le-ta precej daljša od riževih. Rastlina raste v vodi in v višino oz. nad vodo zraste tudi do 3 metre. Ime divji riž je v bistvu popolnoma neprimerno, saj to rastlino že dolgo gojijo. 

korenini v vodi ima pa podobne lastnosti kot riž, podobna so tudi semena, ki jih uživamo, le da so precej daljša, tudi do več kot tri centimetre. Rastlina, ki korenini v vodi, zraste do tri metre v višino oziroma nad vodo, za pridelavo pa je značilno, da ni intenzivna. Pravzaprav je tudi ime divji zgrešeno, saj rastlino že dolgo gojijo.

Gojitvena polja so najbolj razširjena v Severni Ameriki, predvsem v Kanadi. Kuhana zrna, ki se ne sprimejo, imajo močnejši lešnikast okus.

Vse sorte japonskega riža imajo posebno značilnost - povečano lepljivost, zaradi katere jih je enostavno jesti s palčkami. Lepljivost je posebej pomembna tudi pri sušiju, saj le tako ograni obliko in ne razpade.