Vsaka jed, pripravljena v vaši kuhinji, pa naj bo sladka ali slana, potrebuje načrt priprave, ki zagotavlja ponovljivost jedi in zmanjšuje možnost napake. Ta nadzor tudi omogoča večjo stopnjo kreativnosti. Ta princip načrtovanja je še posebej primeren za slaščičarstvo, kjer se pogosto uporabljajo polizdelki.
Področja, ki jih je treba upoštevati, da bi spremenili, posodobili in naredili tradicionalno sladico "novo", so:
- Sestavine - na tem področju moramo razumeti, katere so značilne sestavine, ki jih ni mogoče zamenjati. Na primer, če govorimo o Prekmurski gibanici, so nam njene sestavine znane, igramo pa se lahko z njihovo predstavitvijo.
- Pravilna uporaba imen - paziti moramo, da ne pride do tega, da spremenimo tehnike in obdržimo staro ime. Ob uporabi drugačnih tehnik in tekstur moramo sladici nadeti novo ime, seveda pa ohraniti kanček tradicionalnosti.
- Funkcionalnost - razumeti je treba, ob kakšni priložnosti bomo sladico postregli, bodisi stoječe ali sedeče, ob koncu obroka, pri zajtrku ali kot prigrizek, odraslim ali otrokom. Vse to so okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odločanju velikosti, oblike ali embalaže.
- Vizualni vidik - trenutno je to morda eno najbolj pomembnih področij, saj je v vse bolj vizualni družbi, kar je lepo, hkrati tudi dobro. Pri sladici moramo preučiti obliko, razmerja, barve in teksture, kot tudi prezentacijo na krožniku.
- Temperatura - predstavlja dodaten dejavnik, s katerim vplivamo na dojemanje sladice. Toplota namreč intenzivira vonj. Mraz zmanjša občutek sladkosti. Sobna temperatura poveča zaznavanje okusa, medtem ko različne temperature privedejo tudi do razlike v strukturi – predstavljajte si 4 enake kreme, ki jih postrežemo pri 4 različnih temperaturah.
Razmišljanje o teh tehničnih vidikih nam bo pomagalo spremeniti našo tradicionalno sladico brez izgube učinka »zmaja« - tradicija predstavlja nit, ki novemu omogoča letenje. Le s pomočjo niti bo zabaval tiste, ki uživajo v pogledu in okusu.
